01 58 64 200   ·   nrp@cpi.si
SL EN
O NRP NPK Pomoč Novice
01 58 64 200
SL EN

Katalog

Naziv:

Medkulturni mediator/medkulturna mediatorka

Status:

Objava

Datum objave sklepa ministra:

15.6.2020

Predhodniki:

Klasius-P16:

Socialno delo in svetovanje (0923)

Klasius-SRV:

Podraven 6/1: Izidi, certifikatni sistem NPK (26100)

Raven kvalifikacije:

SOK 6, EOK 5

1. Ime in koda kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

Medkulturni mediator/medkulturna mediatorka (2087115011)

2. Potrebna strokovna znanja in spretnosti in posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

2.1. Strokovna znanja in spretnosti

Glej poklicni standard Medkulturni mediator/medkulturna mediatorka 20871150 in točko 11 tega kataloga.

2.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

  • dosežena najmanj izobrazba na ravni SOK 5 ali potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja, ki ga izda Državni izpitni center - RIC (Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito) in
  • najmanj 300 ur medkulturnega posredovanja/mediacije, ki jih je kandidat(ka) opravil(a) v zadnjih petih letih, kar dokazuje z referenčnimi pismi organizacij, društev, institucij ipd. Od navedenih 300 ur lahko za največ 100 ur dokazuje z izjavo uporabnika(ov) oz. priseljenca(ev), tj. tistih/tistega, za kogar je kandidat opravljal medkulturno mediacijo in
  • dokazilo o znanju jezikov:


- znanje slovenskega jezika najmanj na ravni B1, ki ga kandidat(ka) dokazuje z listino o izobrazbi najmanj na ravni SOK 5 v Republiki Sloveniji ali z javnoveljavno listino o opravljenem izpitu iz znanja slovenščine z doseženim znanjem najmanj na ravni B1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira pri branju, poslušanju in govorjenju ter najmanj na ravni A2 pri pisanju in
- znanje vsaj še enega jezika, kar kandidat(ka) dokazuje z referenčnim pismom organizacij, društev, institucij ipd.


3. Povezanost s programi za pridobitev izobrazbe


4. Načini preverjanja strokovnih znanj in spretnosti

4.1. POTRJEVANJE

V postopku svetovanja kandidat pripravi osebno zbirno mapo, ki jo komisija ovrednoti, in če je kandidat v njej predložil verodostojna, veljavna in ustrezna dokazila o znanjih, spretnostih in kompetencah iz poklicnega standarda, lahko komisija:

  1. prizna znanja in spretnosti poklicnega standarda v celoti,
  2. prizna znanja in spretnosti poklicnega standarda delno in določi  tista znanja, spretnosti in kompetence, ki jih bo preverjala,
  3. ne prizna nobenih znanj in spretnosti poklicnega standarda, ker kandidat ne dokazuje nobenih znanj, spretnosti in kompetenc iz poklicnega standarda, in bo preverjala smiselno celotni poklicni standard.


4.2. NAČINI PREVERJANJA STROKOVNIH ZNANJ IN SPRETNOSTI

Praktično preverjanje z zagovorom.



5. Merila preverjanja

Merila ocenjevanja sestavin procesa dela 

Področje ocenjevanja

Merila ocenjevanja

Delež (%)

Načrtovanje

-          načrtovanje in priprava na izvedbo naloge

5

Izvedba

-          komunikacijske sposobnosti

-          razumevanje in spoštovanje kulturnih raznolikosti

-          strokovnost in ustreznost izvedbe

-          ločevanje med podajanjem osebnega mnenja in predstavitvijo/opisovanjem okoliščin oz. navajanjem dejstev

-          sposobnost razreševanja jezikovnih in kulturnih nesporazumov; usmerjenost k rešitvam

-          razumevanje terminologije na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstva, nastanitve, socialnega varstva, javne uprave idr.

-          razumevanje delovanja vladnih in nevladnih organizacij na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstva, nastanitve, socialnega varstva, javne uprave ter pravic/dolžnosti priseljencev v dostopu do teh ustanov

55

Zagovor

-          refleksija ter strokovna utemeljitev opravljene naloge

-          nastop kandidata: odnos do dela, komunikacija

40

 

Izločilna merila:

Ni izločilnih meril.


6. Poklic oziroma sklopi zadolžitev v okviru poklica, ki jih je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji in koda


7. Raven zahtevnosti dela

(VI)

8. Prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami

Nacionalno poklicno kvalifikacijo lahko pridobijo tudi osebe s posebnimi potrebami

Uporabljajo se naslednje prilagoditve:
  • podaljšanje časa opravljanja storitve,
  • prilagoditev prostora in opreme,
  • opravljanje izpita s pomočnikovo pomočjo,
  • prilagoditev oblike izpitnega gradiva,
  • prilagoditev ocenjevanja.

Podrobnejši opis prilagoditev je naveden v Pravilniku, ki ureja način izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami.









9. Materialni in kadrovski pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij

9.1. Materialni pogoji

  • Prostor z računalnikom in dostopom do interneta

9.2. Kadrovski pogoji

Licenco za člana komisije za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije lahko pridobi, kdor izpolnjuje predpisane pogoje z zakonom, ki ureja Nacionalne poklicne kvalifikacije. Komisijo sestavljajo trije člani, ki imajo:

  • en član najmanj izobrazbo na ravni SOK 8 in najmanj 5 let delovnih izkušenj raziskovalnega ali strokovnega dela s področja migracij,
  • en član najmanj izobrazbo na ravni SOK 7 in najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju integracije/vključevanja priseljencev in
  • en član najmanj izobrazbo na ravni SOK 5 in najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju integracije/vključevanja priseljencev, od tega vsaj 1 leto na področju medkulturne mediacije ali tolmačenja ali prevajanja.

10. Časovna veljavnost izdanih certifikatov

Ni časovne omejitve.

11. Standardi strokovnih znanj in spretnosti

Ključna dela Znanja in spretnosti Naloge za preverjanje
vzpostavlja in omogoča medkulturno komunikacijo zunaj in znotraj institucij na področju vključevanja priseljencev
  • medkulturno in jezikovno posreduje v slovenščini  in jeziku priseljencev na področju   izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja, zdravstvenega in socialnega varstva, nastanitve, javne uprave in drugod
  • uporablja različne načine jezikovnega posredovanja
  • razume najpogostejše ovire priseljencev pri integraciji v Sloveniji
  • uporablja in prilagaja terminologijo na področju medkulturne mediacije
  • upošteva družbenokulturne in ekonomske značilnosti (vključno z jezikovnimi, verskimi, političnimi in drugimi) vsaj enega tujega območja/države ter svoje znanje o tem v procesu vseživljenjskega učenja dopolnjuje
  • razume delovanje javnih služb
  • razume različna prepričanja in prakse priseljencev, za katere deluje kot medkulturni mediator, ter razume kulturno pogojenost prepričanj in praks, ki so prisotne zunaj in znotraj institucij v Sloveniji
 Posreduje pri dostopanju priseljencev do javnih in drugih služb/organizacij na različnih področjih: izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, zdravstveno in socialno varstvo, nastanitev, javna uprava idr. (po izboru komisije):
  • pripravi in načrtuje izvedbo naloge
  • uporablja računalnik in različna spletna orodja (spletne strani in aplikacije za iskanje zaposlitev, namestitev, možnosti vključevanja v izobraževanje, naročanje na zdravstvene obravnave, obrazci za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, storitve javne uprave), ki so uporabna pri dostopu do različnih institucij
  • predstavi temeljne razlike med možnostmi dostopanja do zgoraj omenjenih javnih služb v Sloveniji in v državi, iz katere prihaja priseljenec  
  • utemelji pomen svoje socialne mreže v procesu medkulturne mediacije
  • utemelji pomen samostojnega in proaktivnega delovanja priseljenca(ev)
  • predstavi razumevanje in načine podpore pri izpolnjevanju obrazcev/dokumentov uradnih institucij
  • uporabi primerno komunikacijo in ustrezno strokovno terminologijo
  • konkretno s primeri predstavi vlogo in naloge medkulturnega mediatorja na socialnem, zdravstvenem, izobraževalnem ipd. področjih:
  • Primer: pri uveljavljanju pravic iz socialnih transferjev; pri vpisu v šolo; pri naročanju na specialistični pregled …

Posreduje v neinstitucionalnem okolju, pri povezovanju priseljencev z večinskim prebivalstvom, vključevanju v različna društva, klube, pobude itd. (po izboru komisije):
  • pripravi in načrtuje izvedbo naloge
  • predstavi (konkretne) primere ovir, s katerimi se srečujejo priseljenci v lokalnem okolju
  • predstavi pomen spoštovanja kulturnih raznolikosti ciljnih skupin priseljencev
  • utemelji, kako bi sam pripomogel k premoščanju teh ovir
  • uporablja računalnik in pozna lokalne in druge platforme, kjer so objavljene informacije o različnih dogodkih, spletne strani različnih klubov in društev itd.  
  • predstavi različne načine posredovanja (sam ali v sodelovanju z drugimi priseljenci, z več organizacijami ali strokovnjaki ipd.)
  • uporabi in predstavi pomen svoje socialne mreže
  • upošteva/predstavi družbenokulturne in ekonomske značilnosti (jezikovne, verske, politične idr.) z območja oz. iz države, iz katere prihaja priseljenec
  • predstavi različne nevladne in druge organizacije, ki delujejo v lokalni skupnosti, društva, klube, pobude itd.
  • predstavi pomen/primer racionalne rabe energije, časa in materiala, obvladovanja stresa ter varovanja zdravja in okolja pri delu, ki ga opravlja
  • predstavi način posredovanja pri komunikaciji v lokalni skupnosti:
  • primer: vključitev osebe z ovirami v športno društvo; vključevanje v (manjšinsko) versko skupnost ipd.

Predstavi način k rešitvi usmerjene komunikacije pri posredovanju v javnih službah na različnih področjih (zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, nastanitev, javna uprava, zaposlovanje) ali v neinstitucionalnem okolju v kompleksnih situacijah (po izboru komisije):
  • načrtuje in se pripravi na izvedbo naloge
  • predstavi različna prepričanja in prakse priseljencev, za katere deluje kot medkulturni mediator
  • predstavi primere stereotipov in predsodkov, s katerimi se srečujejo priseljenci, za katere deluje kot medkulturni mediator in predstavi načine njihovega razbijanja
  • analizira medkulturne nesporazume in načine njihovega učinkovitega razreševanja
  • upošteva družbenokulturne in ekonomske značilnosti (jezikovne, verske, politične idr.) z območja oz. iz države, iz katere prihaja priseljenec
  • pove, kako se samoizobražuje/strokovno izpopolnjuje na področju integracije/vključevanja priseljencev
  • predstavi načine vzpostavljanja komunikacije med priseljencem in drugimi (zdravstvenimi delavci učiteljem, socialnim delavcem, upravnim delavcem, najemodajalcem itd.)
  • predstavi način jezikovnega in medkulturnega posredovanja med priseljenci in strokovnimi delavci na zgoraj omenjenih področjih
  • razmeji svojo vlogo in meje medkulturne mediacije v odnosu do drugih (strokovnjakov in priseljencev) na posameznem področju
  • utemelji pomen obvladovanja stresa in varovanja zdravja in okolja pri delu, ki ga opravlja
  • opiše komunikacijske veščine, ki so potrebne za reševanje jezikovnih in kulturnih nesporazumov
  • pojasni način delovanja po etičnih principih (npr. spoštovanje načela molčečnosti in varovanja osebnih podatkov; če izrečenega ne razume, prosi za pojasnilo; kako po potrebi prekine komunikacijo idr.)
  • pojasni pomen usmerjenosti k reševanju nesporazumov:
  • primer: razgovor na CSD v primeru nasilja v družini; zahteva staršev po dovoljeni halal prehrani v šoli; postopek za ugotavljanje posebnih potreb v šoli; pregled priseljenke pri moškem ginekologu ipd.
posreduje informacije ciljnim skupinam/priseljencem o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo v Sloveniji
  • razume delovanje državne in javne uprave in drugih organizacij v Sloveniji in na območju/države priseljencev, za katere deluje kot medkulturni mediator
  • pozna kategorije oz. statuse priseljencev in razume pravice in dolžnosti priseljencev v Sloveniji
  • priseljence seznanja z delovanjem državne in javne uprave ter drugih organizacij v Sloveniji
  • priseljence seznanja z njihovimi pravicami in dolžnostmi v Sloveniji na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstva, upravnih postopkov, socialnega varstva itd.
  • razume družbenokulturne in ekonomske značilnosti (vključno z jezikovnimi, verskimi, s političnimi in z drugimi) vsaj enega tujega območja/države ter svoje znanje o tem v procesu vseživljenjskega učenja dopolnjuje
 Sodeluje pri posredovanju informacij ciljnim skupinam/priseljencem (po izboru komisije):
  • načrtuje in se pripravi na nalogo
  • na spletu poišče določila Ustave Republike Slovenije in temeljno slovensko zakonodajo na področju azila, migracij, nediskriminacije, izobraževanja in usposabljanja, nastanitve, zaposlovanja ter zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja nediskriminacije delovne idr. zakonodaje
  • predstavi pristojnosti različnih ministrstev in drugih služb
  • predstavi način posredovanja zakonodajnih in drugih aktualnih informacij s področja azila, migracij,
  • utemelji in poda primer prilagoditve informacij glede na ciljno skupino priseljencev
  • upošteva družbenokulturne in ekonomske značilnosti (jezikovne, verske, politične idr.) z območja oz. države, iz katere prihaja priseljenec:
  • primer: informiranje o možnostih urejanja zdravstvenega zavarovanja; o možnostih zaposlovanja prosilca za mednarodno zaščito; o možnostih učenja slovenščine za otroke/odrasle ipd.

  • Utemelji in predstavi konkreten primer (lastne) izkušnje posredovanja informacije priseljencem pri dostopu do osnovnih storitev, kot so npr.: zdravstveno zavarovanje (obvezno in dodatno) in zdravstvene storitve, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izobraževanje, pravno varstvo itd. (po izboru komisije):
  • načrtuje in se pripravi na izvedbo naloge
  • predstavi prednosti in slabosti (napake, možnosti izboljšav) svojega posredovanja na konkretnem primeru
  • upošteva družbenokulturne in ekonomske značilnosti (jezikovne, verske, politične idr.) z območja oz. države, iz katere prihaja priseljenec
  • predstavi pomen/primer racionalne rabe energije, časa in materiala, obvladovanja stresa ter varovanja zdravja in okolja pri delu, ki ga opravlja
  • razloži pomen ločevanja med podajanjem osebnega mnenja in navajanjem dejstev
  • predstavi konkretne primere pri svojem delu

Utemelji pomen poznavanja kategorij priseljencev in njihovih pravic:
  • načrtuje in se pripravi na izvedbo naloge
  • našteje različne statuse priseljencev
  • predstavi razlike med različnimi kategorijami – pravnimi statusi priseljencev (prosilci za mednarodno  zaščito, osebe s statusom begunca in osebe s subsidiarno zaščito idr. in etničnih/narodnih manjšin, delovna dovoljenja, združevanje družine …)
  • predstavi pravice v dostopu do različnih javnih služb - za posamezno našteto kategorijo
  • razloži razlike med posameznimi kategorijami tujcev z vidika trga dela, kaj je prost dostop, kaj je enotno delovno dovoljenje, pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo …
  • izpostavi bistvene razlike med različnimi statusi priseljencev: prosilci za mednarodno  zaščito, osebe s statusom begunca in osebe s subsidiarno zaščito idr. in etničnih/narodnih manjšin v Sloveniji
krepi medkulturni dialog med priseljenci in drugimi ljudmi v slovenski družbi
  • razume pomen integracije kot dvosmernega procesa in to zna posredovati ciljni skupini in drugim prebivalcem in prebivalkam Slovenije v procesu opravljanja nalog medkulturne mediacije
  • prispeva k širjenju socialnih mrež
  • razume pomen medkulturnega dialoga na različnih področjih: kulturnem, socialnem, ekonomskem itd.
  • spodbuja in spoštuje enakost med spoloma
  • razume migracijske procese in pomen integracije/vključevanja priseljencev
  • zaposlenim v različnih organizacijah in drugim ljudem podaja znanja o kulturah priseljencev ter jim pomaga pri razvijanju ustreznega odnosa do kulturnih navad, običajev, praks in prepričanj priseljencev
 Opiše načine spodbujanja medkulturnega dialoga in povezovanja med priseljenci in večinskim prebivalstvom (po izboru komisije):
  • načrtuje in se pripravi na izvedbo naloge
  • predstavi načine širjenja socialnih mrež
  • predstavi pomen integracije kot dvosmerni proces in utemelji svoja razmišljanja o strategijah uspešne integracije
  • predstavi praktične načine/primere spodbujanja medkulturnega dialoga med priseljenci in večinskim prebivalstvom, ki bi jih pri svojem delu udejanjal
  • predstavi svoj pogled na migracije in pomen integracije
  • utemelji vpliv spolnih vlog pri dostopu priseljencev do javnih ustanov v Sloveniji in širše v procesu integracije
  • razloži pomen ločevanja med izražanjem osebnega mnenja in navajanjem dejstev
  • utemelji pomen obvladovanja stresa in varovanja zdravja in okolja pri delu, ki ga opravlja
  • utemelji pomen medkulturnega dialoga na različnih področjih (kulturnem, socialnem, ekonomskem itd.)
  • primer: posredovanje v soseski, kjer živi »večje« število priseljencev; organizacija dogodka v četrtni skupnosti na temo medkulturnosti ipd.

12. Literatura, strokovno gradivo

  • Castles, Stephen (2000). Ethnicity and Globalization. London: Sage Publications.
  • Cukut Krilič, Sanja (2009). Spol in migracija. Izkušnje žensk kot akterk migracij. Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Kuhar, Roman (2009). Na križiščih diskriminacije. Večplastna in intersekcijska diskriminacija. Ljubljana: Mirovni inštitut.
  • Kocijančič Pokorn, Nike in Lipovec Čebron, Uršula (2019). Večjezično zdravje: komunikacijske strategije in večkulturni stiki s tujejezičnimi bolniki v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ljubljana: Filozofska fakulteta.  
  • Lukšič Hacin, Marina, Milharčič Hladnik, Mirjam, Sardoč, Mitja (ur.) (2011). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Vižintin, Marijanca Ajša (2016). (Im)migrant and ethnic minority literature in education curricula in Slovenia. CLCWeb : comparative literature and culture, ISSN 1481-4374. [Online ed.], March 2016, vol. 18, issue 1.http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol18/iss1/7/, doi: 10.7771/1481-4374.2763
  • Vižintin, Marijanca Ajša (2017). Medkulturna vzgoja in izobraževanje : vključevanje otrok priseljencev, (Migracije, 27). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
  • Vižintin, Marijanca Ajša (2013.) The integration of immigrant children in Slovenia: good practices from primary schools. Innovative issues and approaches in social sciences, ISSN 1855-0541, 2013, vol. 6, no. 2, str. 53-68.http://www.iiass.com/pdf/IIASS-volume6-number2-article4.pdf
  • Verrept, Hans in Isabele Coune (2016) Guide for intercultural mediation in health care. Bruselj: FPS Health, Safety of the Food Chain and Environment.
  • Vrečer, Natalija. Vključenost vsebin večkulturnega izobraževanja v učne načrte in učbenike za predmet geografija. Dve domovini: razprave o izseljenstvu, str. 47–57.
  • Vrečer, Natalija (2007). Integracija kot človekova pravica. Prisilni priseljenci iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Andragoški center Republike Slovenije.
  • Vrečer, Natalija (ur.) (1999). Vsakdanje življenje beguncev in begunk v Sloveniji. Ljubljana: Glasnik Slovenskega etnološkega društva.
  • Javnoveljavni izobraževalni programi za učenje slovenščine in integracijo migrantov, prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev v slovensko družbo:
  • Slovenščina kot drugi/tuji jezik
  • Začetna integracija priseljencev
  • Opismenjevanje: Opismenjevanje odraslih govorcev drugih jezikov v slovenščini (z dodatkom za mladoletnike - prosilce za mednarodno zaščito)


13. Delovna skupina za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

  • mag. Barbara Velkov Rozman, Center RS za poklicno izobraževanje, vodja priprave kataloga

  • mag. Franci Zlatar, Slovenska filantropija, Ljubljana
  • dr. Franci Jazbec, Društvo Odnos, Ljubljana
  • Sonja Gole Ašanin, Urad za oskrbo in integracijo migrantov, Ljubljana
  • Robert Modrijan, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ljubljana
  • dr. Uršula Lipovec Čebron, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
  • Alida Šuligoj, Javni zavod Cene Štupar, Ljubljana
  • Mira Grabanica, medkulturna mediatorka
  • Vera Haliti, medkulturna mediatorka
  • Maja Murn, Rdeči križ Slovenije, Ljubljana
  • Juš Škraban, NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana
  • Iva Perhavec, Mednarodna organizacija za migracije
  • Sonja Šarac, Neodvisni sindikat delavcev Slovenije, Ljubljana
  • dr. Vera Klopčič, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
  • Riikka Peltonen Quijano, UNHCR - Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji

Vaš brskalnik je zastarel!

Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov.

Google Chrome
Google Chrome
Mozilla Firefox
Mozilla Firefox
Microsoft Edge
Microsoft Edge
Opera
Opera
Safari
Safari