Katalog

Naziv:	Svetovalec/svetovalka za destinacijski management
Status:	Pretekli
Datum objave sklepa ministra:	31.12.2013
Predhodniki:
Klasius-P16:	Potovanja, turizem, prosti čas (1015)
Klasius-SRV:	Podraven 6/1: Izidi, certifikatni sistem NPK (26100)
Raven kvalifikacije:	SOK 6, EOK 5

1. Ime in koda kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

Svetovalec/svetovalka za destinacijski management (4076461011)

2. Potrebna strokovna znanja in spretnosti in posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

2.1. Strokovna znanja in spretnosti

2.1. STROKOVNA ZNANJA IN SPRETNOSTI

Glej poklicni standard (Svetovalec/svetovalka za destinacijski management) in točko 11 tega kataloga.

2.2. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI ŽELI PRIDOBITI POKLICNO KVALIFIKACIJO

srednja splošna ali strokovna izobrazba
5 let delovnih izkušenj s področja turizma

2.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

srednja splošna ali strokovna izobrazba
5 let delovnih izkušenj s področja turizma

3. Povezanost s programi za pridobitev izobrazbe

4. Načini preverjanja strokovnih znanj in spretnosti

4.1. POTRJEVANE

V postopku svetovanja kandidat pripravi osebni portfolijo, ki ga komisija ovrednoti in prizna vsebine kataloga delno ali v celoti.

V primeru, da komisija ne more priznati vseh vsebin kataloga, kandidatu določi naloge za preverjanje.

4.2. NAČIN PREVERJANJA

storitev z zagovorom

5. Merila preverjanja

Pri preverjanju je treba upoštevati:

kakovost storitve: doslednost, natančnost, strokovnost
nastop kandidata: prepričljivost, sposobnost pridobivanja novih strank in ohranjanja stalnih
učinkovito komuniciranje s stranko z upoštevanjem bontona in pravil poslovnega komuniciranja
racionalno uporabo materiala, energije in časa
upoštevanje pravil o varnosti in zdravju pri delu

Kriteriji ocenjevanja sestavin procesa dela:

Področje ocenjevanja	Delež (%)
načrtovanje in priprava naloge	10
zvedba	40
dokumentacija	20
ustni zagovor	30

6. Poklic oziroma sklopi zadolžitev v okviru poklica, ki jih je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji in koda

7. Raven zahtevnosti dela

(VI)

8. Prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami

Ni prilagoditev za osebe s posebnimi potrebami.

9. Materialni in kadrovski pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij

9.1. Materialni pogoji

prostor za preverjanje znanja
osebni računalnik z dostopom do interneta
demonstracijska tabla

9.2. Kadrovski pogoji

Komisijo sestavljajo trije člani, od katerih ima

najmanj en član z višje ali visokošolsko izobrazbo s področja turizma in najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja destinacijskega managementa
najmanj en član z univerzitetno izobrazbo s področja ekonomskih ali organizacijskih znanosti in najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja destinacijskega managementa

10. Časovna veljavnost izdanih certifikatov

Ni časovne omejitve.

11. Standardi strokovnih znanj in spretnosti

Ključna dela	Znanja in spretnosti	Naloge za preverjanje
Razvija poslovno sodelovanje med različnimi subjekti/deležniki destinacije	načrtuje poslovno sodelovanje in koordinira delo z drugimi ponudniki, zastopniki javnega in zasebnega sektorja spodbuja inovativno in kreativno oblikovanje ITP-jev nenehno prepoznava medsebojne poslovne interese in išče možnosti mreženja z namenom povezuje posamezne ponudnike destinacije z namenom oblikovanja integralnih in tematskih turističnih produktov in partnerskih trženjskih aktivnosti organizira tematske sestanke oziroma okrogle mize za strokovno javnost redno obiskuje ali drugače kontaktira posamezne ponudnike destinacije in zbira njihove predloge organizira srečanja (okrogle mize) za lokalne prebivalce zna vzpostaviti profesionalni odnos do ponudnikov ter zastopnikov javnega in zasebnega sektorja zna organizirati in izpeljati sestanke ali okrogle mize zna prepoznati in povezati potencialne interese ponudnikov na destinaciji pozna okolje v katerem deluje	Predstavi poslovno sodelovanje med različnimi subjekti/deležniki destinacije: navede potencialne ponudnike, zastopnike javnega in zasebnega sektorja razloži pomen mreženja pojasni možne načine inovativnega in kreativnega oblikovanja ter povezovanja ITP-jev na konkretnem primeru simulira organizacijo tematskega sestanka za strokovno javnost ali srečanja z lokalnimi prebivalci ter pojasni na kaj mora biti posebej pozoren predstavi katere bi lahko bile najpogostejše ovire pri oblikovanju in delovanju destinacij in kako jih presegati našteje možne kanale povezovanja s posameznimi ponudniki destinacije
Izvaja destinacijski operativni management	sodeluje in svetuje deležnikom pri prepoznavanju virov destinacije, njihovem vrednotenju in vključevanju v turistično ponudbo destinacije zagotavlja oblikovanje in razvoj kakovostnih integralnih turističnih produktov skrbi za kvalitetno in ustrezno trženje ter nenehno išče možnosti za nove distribucijske poti skrbi za kakovostno izvajanje turističnih storitev predlaga in izvaja standarde kakovosti, kontroling in ukrepe za večjo sinergijsko učinkovitost pozna standarde kakovosti v dejavnosti pozna načine izvajanja kontrolinga pozna ukrepe za povečevanje sinergijske učinkovitosti	Na konkretnem primeru predstavi izvajanje destinacijskega operativnega managementa: prestavi na kakšen način lahko sodeluje in svetuje deležnikom pri prepoznavanju virov destinacije, njihovem vrednotenju in vključevanju v turistično ponudbo destinacije razloži na kakšen način se oblikuje in razvija kakovostne integralne turistične produkte predstavi načine izvajanja kontrolinga
Vzdržuje poslovne procese	spodbuja ustrezno zastopanost javnega in zasebnega sektorja spodbuja aktivnosti in projekte javno-zasebnega partnerstva koordinira uresničevanje strategije destinacije in preverja izvajanje zastavljenih aktivnosti deležnikov, ki so vključeni v turistično destinacijo vodi posamezne projekte razvoja integralnih turističnih produktov preverja in nadzira izvajanje aktivnosti spremlja in išče možnosti pridobivanja dodatnih virov financiranja destinacije spremlja novosti na področju zakonodaje pozna načine motiviranja pozna principe uspešnega koordiniranja pozna osnove vodenja projektov pozna predpise, ki se nanašajo na dejavnost	Predstavi načine vzdrževanja poslovnih procesov: razloži na kakšen načine lahko spodbuja ustrezno zastopanost in aktivnost javnega in zasebnega sektorja predstavi načine motiviranja pojasni na kakšen način lahko izvaja preverjanje in nadzor izvajanja aktivnosti deležnikov, ki so vključeni v turistično destinacijo našteje potencialne vire financiranja izvajanja destinacijskega managementa navede ključne pravne predpise in strateške dokumente, ki vplivajo na izvajanje destinacijskega managementa
Spremlja in analizira uspešnost destinacije	spremlja poslovanje in pripravlja poročila (statistike) poslovanja destinacije spremlja trende, raziskave trga, aktivnosti konkurence, potrebe ciljnih skupin svetuje ponudnikom pri prepoznavanju potreb posameznih ciljnih skupin in prilagajanju turističnih produktov potrebam odjemalcev ugotavlja prepoznavnost in uspešnost delovanja destinacije analizira rezultate delovanja turistične destinacije pozna metodologijo osnovne statistične priprave in obdelave podatkov pozna metode prepoznavanja potreb posameznih ciljnih skupin zna rezultate predstaviti in objaviti v medijih	Na konkretnem primeru predstavi načine spremljanja in analiziranja destinacije: predstavi proces priprave poročila poslovanja destinacije opiše na kakšen način spremlja trende, raziskave trga, aktivnosti konkurence, potrebe ciljnih skupin razloži zakaj je pomembno ugotavljanje prepoznavanja in uspešnosti delovanja destinacije na konkretnem primeru predstavi analizo delovanja turistične destinacije, na konkretnem primeru predstavi metodologijo s pomočjo katere so bile opravljene priprave in obdelave podatkov na konkretnem primeru interpretira rezultate (npr. za potrebe medijev)
Sodeluje z različnimi akterji na destinaciji	sodeluje z dobavitelji in se ravna po načelu dobrega gospodarja spodbuja javni in zasebni sektor ter ga vključuje v aktivnosti destinacije sklepa pogodbe in skrbi za njihovo pravilno izvajanje uvaja nove integralne turistične produkte, distribucijske poti in druge tržne novosti pozna načine motiviranja pozna različne oblike turističnih produktov zna poiskati in uporabljati različne distribucijske poti	Predstavi pomen sodelovanja z različnimi akterji na destinaciji: našteje načine spodbujanja javnega in zasebnega sektorja ter možnosti vključevanja v aktivnosti destinacije razloži potek (korake) uvajanja novih integralnih turističnih produktov pojasni na kaj je potrebno biti pozoren pri uvajanju novih integralnih turističnih produktov, distribucijskih poti in drugih tržnih novosti
Izvaja kadrovski management	ugotavlja potrebe po dodatni usposobljenosti deležnikov destinacije načrtuje in organizira izobraževanja, usposabljanja in treninge deležnikov na področju destinacije spodbuja promocijo poklicev v gostinstvu in turizmu v regiji in sodeluje pri programih promocije turizma med mladimi išče možnosti dodatnih virov financiranja izobraževalnih aktivnosti spodbuja podjetništvo med ponudniki in ostalimi deležniki na destinaciji tesno sodeluje s turističnimi informatorji, animatorji, lokalnimi vodniki, vodniki in svetovalci za velnes ter jih povezuje in usmerja sooblikuje kadrovsko zasnovo zna oceniti stopnjo usposobljenosti posameznega deležnika destinacije pozne različne možne vire financiranja za potrebe izobraževanja in usposabljanja pozna kriterije ustrezne kadrovske zasedbe	Na konkretnem primeru predstavi delovanje kadrovskega managementa: pojasni na kakšen način ugotavlja potrebe po dodatni usposobljenosti deležnikov destinacije predstavi možne načine usposabljanja deležnikov destinacije in razloži zakaj je to potrebno razloži na kakšen način lahko spodbuja podjetništvo med ponudniki in ostalimi deležniki na destinaciji
Sodeluje pri razvoju in uvajanju trženjskih aktivnosti	zastopa in predstavlja destinacijo predlaga odločitve o izvajanju prodajnih in trženjskih aktivnosti predlaga ukrepe za učinkovitejše trženje in večjo prepoznavnost pripravlja predloge razvoja destinacije spremlja prepoznavnost destinacije na domačem in na tujih trgih in glede na to sprejema odločitve promovira turistično destinacijo spremlja ekonomsko uspešnost posameznih trženjskih aktivnosti in glede na to sprejema odločitve spremlja mnenje lokalnega prebivalstva o stanju, razvoju in vplivu turizma v destinaciji spremlja razvoj in trende na področju uvajanja sodobnih tehnologij v distribucijske kanale predlaga inovativne možnosti trženjskih aktivnosti pozna načine uvajanja in promocije blagovne znamke zna pripraviti razvojno strategijo destinacije pozna distribucijske kanale zna oceniti ekonomski učinek posameznih trženjskih aktivnosti	Predstavi sodelovanje pri razvoju in uvajanju trženjskih aktivnosti: na konkretnem primeru pojasni pomen ustreznega predstavljanja destinacije in predstavi možne ukrepe za učinkovitejše trženje in večjo prepoznavnost navede možne načine spremljanja prepoznavnosti destinacije na domačem in na tujih trgih navede možne načine spremljanja ekonomske uspešnosti posameznih trženjskih aktivnosti navede možne načine spremljanja mnenja lokalnega prebivalstva o stanju, razvoju in vplivu turizma v destinaciji in pojasni pomen tega razloži pomen spremljanja razvoj in trende na področju uvajanja sodobnih tehnologij v distribucijske kanale pojasni pomen blagovne znamke na konkretnem primeru razloži pomen in strukturo razvojne strategije destinacije
Uveljavlja trajnostni razvoj v okolju, družbi in gospodarstvu	skrbi za trajnostni razvoj destinacije deluje povezano, usklajeno in odgovorno med vsemi zainteresiranimi deležniki z namenom skupnega razvoja in promocije območja svetuje glede ohranjanja naravne in kulturne dediščine sodeluje z občinami v destinaciji na področju trajnostnega razvoja racionalno rabi energijo, material in čas pozna načela in usmeritve trajnostnega razvoja razume povezanost rabe prostora, trajnostnega razvoja in ohranjanja naravnih dobrin pozna prostorske načrte občin v destinaciji pozna tri temeljna področja trajnostnega razvoja	Predstavi uveljavljanje trajnostnega razvoja v okolju, družbi in gospodarstvu: pojasni pomen trajnostnega razvoja destinacije in navede nekaj primerov vzpostavljanja trajnosti našteje in opiše tri temeljna področja trajnostnega razvoja navede potencialne registre oziroma sezname naravne in kulturne dediščine destinacije in prikaže način iskanja posameznih elementov na konkreten način prikaže iskanje posameznih elementov in opisov naravne in kulturne dediščine destinacije
Komunicira z deležniki na destinaciji in partnerji	skrbi za ustrezno komunikacijo z vsemi deležniki na destinaciji, jih povezuje in spodbuja sodelovanje med njimi skrbi za ustrezno podobo v javnosti vzpostavlja in goji dobre odnose z mediji doma in v tujini pri komunikacijskih aktivnostih uporablja tudi najsodobnejšo spletno in mobilno tehnologijo, ki zagotavlja ustrezno učinkovitost vzpostavlja in vzdržuje stike z lokalnimi in tujimi ponudniki turističnih storitev in drugimi poslovnimi partnerji vzpostavlja poslovne odnose s potencialnimi potrošniki turističnih storitev in produktov ter vzdržuje redne stike z obstoječimi uporabniki turističnih storitev in produktov destinacije (domačimi in tujimi) komunicira s poslovnimi partnerji v najmanj dveh tujih jezikih skrbi za dobre poslovne odnose s strankami ravna v skladu s poslovnim bontonom skrbi za ustrezno zastopanost javnega in zasebnega sektorja destinacije v komunikacijskih aktivnostih sodeluje in se povezuje z drugimi turističnimi destinacijami spodbuja vse deležnike na destinaciji k sodelovanju z namenom zagotavljanja sinergijskih učinkov	Izkaže znanje v komuniciranju z deležniki na destinaciji: pojasni pomen dobrih odnosov z mediji doma in v tujini ter navede na kakšen način se vzpostavljajo in ohranjajo dobri odnosi z mediji pojasni pomen dobrih odnosov s strankami in lokalnim prebivalstvom ter navede na kakšen način se ti dobri odnosi vzpostavljajo in ohranjajo razloži na kakšen način lahko spodbuja deležnike na destinaciji k sodelovanju z namenom zagotavljanja sinergijskih učinkov

12. Literatura, strokovno gradivo

Bieger, T.: (2000) Management von Destinationen und Tourismusorganisationen. 4. Auflage. Muenchen: Oldenbourg
Fakultet za turistički in hotelski manadžment
Howie, F., (2003). Managing the Tourist Destination. London: YHT Ltd
Inskeep, E.: (1991) Tourism Planning- An integrated and sustainable development approach. New York: Van Nostrand Reinhold.
Keller, P.: (1998) Destination Marketing: Strategic areas of Inquiry. Reports of 48th Congress. St-gall: AIEST.
Konečnik, M.: (2001) Imidž Slovenije kot turistične destinacije. Magistersko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta
Laws, E. (1995). Tourist Destination Management, Routledge, London
Magaš, D. (2010). Destinacijski menedžment Celje, Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Magaš, D.: (2003) Management turitične destinacije i organizacije. Opatija:
Mihalič, T., Planina, J.:(2006) Trajnostni turizem/Sustainable tourism/. Ljubljana, 1. natis, Ljubljana: Ekonomska fakulteta
Page J. Stephen, Connell Joanne (2009). Tourism: a modern synthesis. 3rd ed. Andover : South-Western Cengage Learning.
Pike, S. (2008). Destination marketing. Oxford: Elsevier.
Ritchie J.R. Brent, Crouch I. Geoffrey: (2005) The Competitive Destination: A sustainable tpourism perspective. Wallingford: CABI
Swarbrooke J.: (2000) Sustainable Tourism Management. CABI Juvan, Emil, (2010). Destinacijski menedžment. Portorož: Fakulteta za turistične študije - Turistica, 2010. VII, 173 str.
Vodeb, K., (2010). Turistična destinacija kot sistem, UP FTŠ Turistica, Portorož
Vodeb, K.. (2007). Čezmejna turistična destinacija, UP, Turistica, Portorož

13. Delovna skupina za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

dr. Doris Gomezelj Omerzelj, Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica
dr. Tanja Lešnik Štuhec, Provital d.o.o.
Ksenija Dvorščak, Postojnska jama d.d.
Srečko Koklič, Turistično gostinska zbornica Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije
Dejan Podgoršek, Portoalpe, turizem in druge storitve d.o.o.
Jasna Radič, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za turizem in internacionalizacijo
Karmen Leban, Sindikat gostinstva in turizma Slovenije
Anica Justinek, Center RS za poklicno izobraževanje

Koordinacija pri pripravi kataloga za NPK:

Valter Urh, Center RS za poklicno izobraževanje

Katalog

1. Ime in koda kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

2. Potrebna strokovna znanja in spretnosti in posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

2.1. Strokovna znanja in spretnosti

2.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

3. Povezanost s programi za pridobitev izobrazbe

4. Načini preverjanja strokovnih znanj in spretnosti

5. Merila preverjanja

6. Poklic oziroma sklopi zadolžitev v okviru poklica, ki jih je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji in koda

7. Raven zahtevnosti dela

8. Prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami

9. Materialni in kadrovski pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij

9.1. Materialni pogoji

9.2. Kadrovski pogoji

10. Časovna veljavnost izdanih certifikatov

11. Standardi strokovnih znanj in spretnosti

12. Literatura, strokovno gradivo

13. Delovna skupina za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

Vaš brskalnik je zastarel!

Google Chrome

Mozilla Firefox

Microsoft Edge

Opera

Safari

Katalog

1. Ime in koda kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

2. Potrebna strokovna znanja in spretnosti in posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

2.1. Strokovna znanja in spretnosti

2.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

3. Povezanost s programi za pridobitev izobrazbe

4. Načini preverjanja strokovnih znanj in spretnosti

5. Merila preverjanja

6. Poklic oziroma sklopi zadolžitev v okviru poklica, ki jih je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji in koda

7. Raven zahtevnosti dela

8. Prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami

9. Materialni in kadrovski pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij

9.1. Materialni pogoji

9.2. Kadrovski pogoji

10. Časovna veljavnost izdanih certifikatov

11. Standardi strokovnih znanj in spretnosti

12. Literatura, strokovno gradivo

13. Delovna skupina za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

Vaš brskalnik je zastarel!

Google Chrome

Mozilla Firefox

Microsoft Edge

Opera

Safari

Nastavitve piškotkov