Katalog

Naziv:

Plesalec/plesalka

Status:

Objava

Datum objave sklepa ministra:

25.4.2014

Predhodniki:

Klasius-P16:

Glasba, ples in uprizoritvene umetnosti (0215)

Klasius-SRV:

Podraven 6/1: Izidi, certifikatni sistem NPK (26100)

Raven kvalifikacije:

SOK 6, EOK 5


1. Ime in koda kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

Plesalec/plesalka (4114205011)

2. Potrebna strokovna znanja in spretnosti in posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

2.1. Strokovna znanja in spretnosti

Glej poklicni standard Plesalec/plesalka 41142050 in točko 11 tega kataloga.

2.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

  • Vsaj poklicna, srednja splošna ali strokovna izobrazba in
  • dokazila o plesnih vlogah pri vsaj petih celovečernih predstavah (dolžina vsaj 30 min) ali štiridesetih plesnih nastopih/tekmovanjih.

3. Povezanost s programi za pridobitev izobrazbe

Poklicne kvalifikacije ni možno pridobiti v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja.


4. Načini preverjanja strokovnih znanj in spretnosti

4.1. POTRJEVANJE

V postopku svetovanja kandidat pripravi osebno zbirno mapo, ki jo komisija ovrednoti in prizna vsebine kataloga delno ali v celoti.

Če komisija ne more priznati vseh vsebin kataloga, kandidatu določi naloge za preverjanje.
 
4.2. NAČIN PREVERJANJA

Praktično preverjanje (plesni nastop) z ustnim zagovorom.


5. Merila preverjanja

Merila, ki jih je potrebno upoštevati, so:
  • priprava na nastop,
  • sposobnost plesnega nastopanja,
  • fizična sposobnost,
  • poznavanje plesnega področja – poznavanje plesne tehnike, zgodovine plesa,
  • poznavanje osnov anatomije, fiziologije in preventivne medicine plesa.
Izločilna merila:
  • ni izločilnih meril.

Kriteriji ocenjevanja sestavin procesa dela:


Področje ocenjevanja
%
Priprava (priprava na nastop, test fizičnih sposobnosti)
20
Izvedba (plesni nastop)
50
Ustni zagovor (poznavanje plesnega področja; poznavanje osnov anatomije, fiziologije in preventivne medicine plesa)
30


6. Poklic oziroma sklopi zadolžitev v okviru poklica, ki jih je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji in koda


7. Raven zahtevnosti dela

(VI)

8. Prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami

Uporabljajo se naslednje prilagoditve:
  • podaljšanje časa opravljanja storitve,
  • prilagoditev prostora in opreme,
  • opravljanje izpita s pomočjo pomočnika,
  • prilagoditev oblike izpitnega gradiva,
  • prilagoditev ocenjevanja.

Podrobnejši opis prilagoditev je naveden v Pravilniku o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami in njegovi prilogi (UL RS 6/2006, 38/2007).


9. Materialni in kadrovski pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij

9.1. Materialni pogoji

  • Dvorana z neloščenim lesenim ladijskim podom ali z drugo ustrezno plesno podlago (vinil ali vinilu podobna tvarina) z možnostjo glasbene spremljave;

  • velikost dvorane najmanj 90 kvadratnih metrov.

9.2. Kadrovski pogoji

Komisijo sestavljajo trije člani, od katerih ima/imata/je:

  • dva vsaj srednješolsko izobrazbo in vsaj 8 let plesnih izkušenj ter izkazane reference delovanja na plesnem področju in
  • eden vsaj visokošolsko izobrazbo in vsaj 5 let plesnih izkušenj ter izkazane reference delovanja na plesnem področju
  • vsaj eden od zgornjih treh članov je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi (specializiran poklic plesalec/ka) ali je diplomant/ka plesne akademije.

10. Časovna veljavnost izdanih certifikatov

Ni časovne omejitve

11. Standardi strokovnih znanj in spretnosti

Ključna dela Znanja in spretnosti Naloge za preverjanje
upošteva strokovna navodila in izvaja popravke na treningu, vajah, nastopih, animacijah ipd.
  • odzove se na strokovna navodila
  • popravlja plesne fraze tako, da izboljšuje interpretacijo, dinamiko, ritem in obvladovanje prostora
  • izvaja vzorce gibanja skladno z vsebino
  • precizno izvaja zahtevane tehnične vaje
Odpleše/izvede koreografijo (po lastni izbiri):
  • se pripravi na izvedbo
  • odpleše koreografijo (dolgo vsaj 2,5 in največ 10 min)
  • utemelji izbrani pristop in s tem dokaže poznavanje plesne tehnike, osnov baletne strokovne terminologije, zgodovinskih značilnosti plesa in umeščenosti v kulturni prostor
  • razloži, kako je upošteval koreografove napotke predstavljene koreografije, ki so pripomogli k njegovi interpretaciji
  • koreografijo stilsko umesti in jo primerja z drugimi zvrstmi plesa
  • koreografijo interpretira na dva različna načina (po izboru komisije)
  • razloži, kakšen je pomen plesa na splošno in zanj osebno


se izraža v gibu in plesu
  • uporabi pravilno kombinacijo gibov in si jo zapomni
  • izvede koreografijo na več različnih načinov
  • izvaja kombinacije gibov različnih delov telesa – poliritmija v telesu
  • usklajeno izvaja ples in skrbi za koordinacijo, ravnotežje, dinamičnost, ritmičnost, gibalni spomin, muzikalnost, empatijo, mimiko
  • zaveda se stilskih značilnosti plesa
  • izgrajuje svoj stil plesa in ga izrazi z načinom uporabe gibov in s karakterizacijo plesa
  • na nastopu prikaže sposobnost oblikovanja gibalnih fraz in interpretacije gibov
  • tehnično pravilno izvaja rabo plesnih elementov določene zvrsti plesa
  • vzpostavlja komunikacijo s soplesalci in z občinstvom
  • izvaja samoevalvacijo nastopa
  • prikaže sposobnost solističnega plesa, plesa v dvoje in v skupini
  • pozna osnovne karakterne značilnosti plesne zvrsti
  • pozna osnove klasičnega baleta
  • pozna različne plesne zvrsti: džez, sodobni ples, moderni balet, standardne in latinskoameriške plese, folklorne, moderne plese in druge plese
  • obvlada določeno plesno tehniko
  • pozna osnove plesne koreografije
  • pozna zgodovino in teorijo plesa
  • pozna pomen plesa kot kulturne, umetnostne, športne in družabne dejavnosti
  • obvlada pomen in osnove verbalne ter neverbalne komunikacije
upošteva glasbene in odrske zakonitosti pri interpretaciji plesa
  • zaveda se povezanosti plesa in glasbe
  • upošteva zakonitosti odra pri interpretaciji plesa
  • pozna osnove teorije glasbe
  • pozna ritem, melodijo, takt in tempo glasbe
Utemelji poznavanje glasbe in opiše nekaj primerov glasbe po izboru komisije:
  • definira ritem, melodijo, takt, tempo
  • prepozna takt in ritem predvajanih primerov glasbe
  • improvizira na dve različni glasbeni spremljavi


med plesom zaznava okolico in prostor
  • pomni prostor in okolico in se ju zaveda
  • zaveda se svojega položaja in položaja drugih soplesalcev v prostoru
  • izvaja osnove vizualizacije
  • obvlada orientacijo v prostoru
Predstavi prostorske in odrske zakonitosti:

  • odpleše koreografijo (po lastnem izboru) tako, da se zaveda prostora in okolice
  • opiše ključne zakonitosti odra/plesišča, ki jih upošteva pri nastopu
  • razloži plesno kompozicijo odplesane koreografije
  • opiše potek vizualizacije nastopa
  • opiše razmerja med plesalci, če je koreografija skupinska ali v paru
prikaže interpretativne sposobnosti v nastopu
  • prikaže uporabo telesnih sposobnosti v različnih plesnih stilih
  • prikaže kreativne in interpretativne sposobnosti v gibanju in plesu
  • izdela in dodela svoj nastop
  • sodeluje pri konceptu in scenariju produkcije ali premiere
  • predlaga različne strokovne rešitve
  • prikaže vzorce gibanja
  • odpleše koreografijo skladno z vsebino in s popolno natančnostjo gibanja
  • izraža glasbo z gibom
  • izraža gib s glasbo ali brez nje
  • pozna metode timskega dela
Interpretira različne plesne zvrsti/stile:
  • odpleše in interpretira več krajših, enostavnejših koreografij (po lastni izbiri)
  • utemelji predstavljene koreografije

Opiše in predstavi (in/ali odpleše) svoj že izvedeni nastop
  • utemelji pripravo na nastop
  • predstavi izvedbo nastopa
  • utemelji analizo nastopa
  • razloži metode timskega dela

vzdržuje telesne sposobnosti
  • samostojno določa cilje vadbe in ponovitev
  • skrbi za skladen telesni razvoj
  • ukrepa ob preutrujenosti mišic in preprečuje nastanek morebitnih poškodb
  • spremlja razvoj stroke
  • obvlada načine in faze ogrevanja
  • pozna zakonitosti in pomen vadbene enote
  • pozna zakonitosti optimalno pripravljenega telesa
  • pozna načine spremljanja razvoja stroke
  • obvlada načine ohranjanja kondicije in vzdrževanja lastnega zdravja
  • obvlada pomen vaj za vzdrževanje telesnih sposobnosti
  • pozna osnove anatomije in fiziologije
  • pozna vrste najpogostejših poškodb
  • obvlada preventivne ukrepe
  • pozna postopke prve pomoči 
Predstavi in opiše proces telesne pripravljenosti (po izboru komisije):

  • opravi test fizičnih sposobnosti
  • opiše, razloži in demonstrira vaje za ogrevanje, moč, koordinacijo, preciznost, agilnost, hitrost, raztezanje ter vaje za ohlajanje, ki pomagajo dosegati in ohranjati telesne sposobnosti
  • razloži ukrepe ob morebitnih poškodbah (mišični krči, zvini) in pri preutrujenosti, dehidraciji …


12. Literatura, strokovno gradivo

  • Manocchia, P.  Anatomija vadbe, 2011
  • Greene Haas, J.  Dance Anatomy , 2010
  • Thomasen , E., Rist, R.A., Anatomy and kinesiology for ballet teachers, 1996
  • Ryman, R. Dictionary of classical ballet terminology, 2007
  • Neubauer, H. Ples skozi stoletja,1998
  • Ravnikar, B. Kinetografija, 2004
  • Otrin, I. Razvoj plesa in baleta,1998
  • Sachs, K. Svetovna zgodovina plesa,1997
  • Vogelnik, M. Sodobni ples na Slovenskem, 1975
  • Kos, N. Ples od kod in kam, 1982
  • Mackrell, J. Razumevanje plesa, 2005
  • Fonteyn, M. The magic of dance, 1979
  • De Wilde, N. Dance history and dance theory, 2003
  • Ambrož, T. Svetovni plesni program, 2004
  • Zagorc, M. Ples: družabnost, šport, umetnost, 2001
  • Teržan, U. Sodobni ples v Sloveniji, 2003
  • Brecht, B. Umetnikova pot, 2001
  • Laban, R. Mojstrstvo gibanja,2002
  • Duncan, Isadora. Moje življenje,
  • Nurejev, Rudolf: Plesalec,      
  • Osborne, H. “What Is a Work of Art?”, v J. W. Bender and G. Blocker
  • (ur.), Contemporary Philosophy of Art,1993
  • Danto, A. “The Appreciation and Interpretation of Works of Art”, v The Philosophical Disenfranchisement of Art, 1986
  • Novitz, D. “Messages ‘In’ and ‘Through’ Art”, v S. Davies (ur.), Art and
  • Its Messages, 1997
  • Beardsley, M. Asthetics, Indianapolis: Hackett, 1981
  • Wollheim, R. Art and its Objects, 1980
  • Kante, B. Filozofija umetnosti, 2001
  • Kaplan, R. Rhythm Training for Dancers, 2002
  • Laban, R. Mojstrstvo gibanja, 2002
  • Newlove, J., Dalby, J. Laban for All, 2003
  • Berardi GM. Finding Balance: Fitness, Training, and Health for a Lifetime in Dance, 2005
  • Franklin, E. Conditioning for Dance, 2004
  • Zagorc M., Jarc Šifrar, T. Model športnikove priprave v plesu, 2003

13. Delovna skupina za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

  • Nina Meško, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
  • Branko Padjan, Plesna šola Rolly
  • Mojca Robič, Plesna šola Spin
  • Mirjana Šrot, SNG Maribor
  • Valerija Rahle, plesalka in koreografinja
  • Barbara Močan, Akademija za ples
Koordinacija: mag. Barbara Velkov Rozman, Center RS za poklicno izobraževanje (CPI)

Vaš brskalnik je zastarel!

Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov.